Deželni naravni rezervat Devinske stene je bil ustanovljen z Deželnim zakonom št. 42 z dne 30. 9. 1996. Rezervat s skupno površino 107 hektarov zajema strme in skalne apnenčaste stene, morski pas pred njimi ter ozek pas kraške planote. Nahaja se v Občini Devin Nabrežina in sodi pod pristojnost Gozdarske postaje Devin – Nabrežina. Ozemlje rezervata je z naravoslovnega vidika zelo zanimivo. Prav na tržaški obali, na kateri se nahaja rezervat, srednjeevropska biogeografska regija prehaja v sredozemsko.
Podobno je tudi Kras območje prehajanja dveh srednjeevropskih svetov enega v drugega: alpskega in ilirskega. Zato na tem območju najdemo značilne srednjeevropske, ilirsko balkanske in sredozemske rastlinske in živalske vrste. V tem se skriva vzrok za tako veliko biološko raznolikost, kar ocenjujemo po velikem številu vrst v razmerju s površino ozemlja. Devinske stene so obenem edino svetovno rastišče glavinca (Centaurea kartschiana), ki ga najdemo na predelu sten tik ob morju.
Posebna dragocenost rezervata je krajina: tu prevladuje beli apnenec različnih oblik, saj oblikuje tako posamezne obalne stolpe kot kompaktne skale, ki so jih oblikovali površinski kraški pojavi, predvsem žlebiči. Vzdolž roba prepadnih sten in ostankov vojaških postojank, med novim Devinskim gradom in Sesljanskim zalivom, je speljana Rilkejeva pešpot, ki je bila za javnost odprta leta 1987. S pešpoti se odpira čudovit razgled na Tržaški zaliv, od izliva Soče do Savudrije na Hrvaškem.